Težko si je predstavljati čas, ko aerodinamične obleke in čelade ter jakne Gabba niso bile norma. Za ta Castellijev “prvič” gremo 45 let nazaj na dirko Milano - San Remo, v leto 1977, ko je bila volna povsod, prestavne ročice na glavni cevi okvirja so veljale za najboljše tam zunaj, o čeladah pa ni nihče nič vedel. To je bila prelomna dirka za kolesarsko industrijo.

Ta izvedba dirke La Primavera je doživela svetovno premiero - prve hlače iz Lycre. Maurizio Castelli je svoj novi izdelek izdelal posebej za sponzorirane profi tekmovalce na tisti izvedbi dirke Milano - San Remo. Prvič je nekdo uporabil Lycro za izdelavo kolesarskih oblačil in volnena oblačila so v trenutku postala zastarela.

V dneh po dirki so se člani ekip in celo nekateri direktorji zvrstili pred Castellijevo tovarno, vsi z namenom, da bi kupili te nove čudežne hlače. Vendar niso bile na voljo, Maurizio Castelli jih je izdelal le toliko, kolikor so jih rabili za sponzorirane ekipe. Vedno je zagovarjal pristop, da morajo nove stvari prvi dobiti profesionalni kolesarji in niti pomislil še ni, da bi nove hlače pripravil za javnost.

1 CM RAZLIKE MED PORAZOM IN ZMAGO

Heinrich Haussler je leta 2009 za manj kot centimeter zgrešil zmago na dirki Milano - San Remo, po navidez popolnem šprintu. Začel je zgodaj in si priboril lepo prednost. V kateremkoli drugem letu bi Haussler zmagoslavno dvignil roke, vendar je ob njem enega svojih najboljših šprintov pokazal verjetno najboljši šprinter moderne dobe, Mark Cavendish. Poraz je bil za Hausslerja, ekipo in Castelli zelo kisel.

V dogajanju po dirki je nastal komplet Sanremo Speed Suit. Takoj se je pojavilo vprašanje - kaj bi lahko pri Castelliju naredili, da bi dobili tisti zadnji centimeter in morda spremenili zgodovino v prihodnje? Rešitev se je izrisala v konceptu praktičnega enodelnega kompleta z žepi - vendar z dolgo prednjo zadrgo, ki je ponujala udobje kombinacije dresa in kratkih hlač z naramnicami.

Osem let kasneje, na še eno toplo popoldne v San Remu, so se v izteku dirke pomerili trije velikani: mladi Julian Alaphilippe, tik pred tem da postane eden najboljših; Peter Sagan, aktualni svetovni prvak, večkratni zmagovalec zelene majice in takrat najboljši kolesar za enodnevne dirke; ter Michal Kwiatkowski, bivši svetovni prvak in zmagovalec dirke Strade Bianche.

Na običajen dan, skoraj na vsak dan, je bil favorit šprinta Peter Sagan, toda Kwiatkowski je v svojem kompletu Sanremo Speed Suit dobil dirko in to za 2 centimetra (enega za izenačenje, 1 za zmago). Zmagal je za centimeter, po katerem je Haussler pred leti tako zelo hrepenel. Ali je razlika nastala zaradi oblačil? Seveda nikoli ne bomo vedeli zagotovo, a nekaj bo na tem.

NAJTEŽJI DAN

Za jakno Gabba velja podobno kot za aerodinamična oblačila - težko si je predstavljati profesionalni peloton brez teh kosov oblačil. Danes ima vsaka ekipa tako jakno v takšni ali drugačni obliki, kot standard za mrzlo, mokro vreme.

Podobne 17. marca 2013 so še zelo žive: sneg in zaledeneli kolesarji. Robbie Hunter je pokazal obraz bolečine, kolesarju ekipe AG2R so s kolesa pomagali policisti in reševalci, tam pa je bil tudi nasmejani Edvald Boasson Hagen.

Dirka Milano - San Remo tistega leta ni bila prav nič pomladna. Močno sneženje, nizke temperature in mokre ceste so združeno poskrbeli za najhujši možen scenarij za 300 km dolgo kolesarsko dirko. V sredi vsega tega trpljenja je bil močno opažen prizor - vsepovsod neoznačene črne jakne. Bila je Gabba.

Na predvečer dirke je bilo jasno, da je pred kolesarji najslabši možen scenarij in ekipe so se ena za drugo zvrstile v “vrsti” za neoznačene jakne Gabba, ki so jih kolesarji želeli nositi v grozi prihajajočega dne.

Jakna Gabba je bila v tistem trenutku že tretje leto na tržišču, a je prišla v center pozornosti šele, ko so se morali kolesarji soočiti z najhujšimi vremenskimi razmerami. Od takrat naprej dnevi slabega vremena za kolesarje nikoli več niso izgledali enako, povsod je videti jakne Gabba in tej jakni podobne izdelke.

_Sedem ekip, ki jih Castelli ni sponzoriral, se je na štartu pojavilo v črnih jaknah Gabba.

Skok v leto 2009: oblačila za dež so bila grozna. Pika in konec debate. Dežne jakne so bile pravzaprav debele plastične vreče z aerodinamiko šotora z štiri osebe. Predstavniki Castellija so se tistega leta dobili s kolesarji ekipe Cervélo TestTeam in skupaj so začeli delati na izboljšavi te izredne slabosti - z upanjem, da bo nekaj groznega spremenili v dejansko prednost.

Gabriel Rasch je tistega dne predstavil doma narejeno, aerodinamično dežno jakno. Rasch je staro dežno jakno razrezal in s “knaflami” naredil manjšo in bolj oprijeto jakno. Bila je aerodinamična, vendar ni dihala.

Pri Castelliju so resno vzeli to idejo in naredili grob osnutek jakne Gabba, našli dober material in dodali svoj magični dotik. Februarja 2010, pred prvimi dirkami v Belgiji, je ekipa dobila prve jakne Gabba.

Dan do dirkaški otvoritvi na Omloop Het Nieublad so se srečali z mrazom in dežjem dirke Kuurne-Brussels-Kuurne, ki se je izkazala kot odličen testni poligon za testiranje jakne v hudih razmerah. Na tej izvedbi dirke KBK, ki je potekala v grozovitih razmerah, je do cilja prišlo samo 26 kolesarjev. Med njimi so bili trije kolesarji ekipe Cervélo TestTeam, dva izmed njih sta bila v prvi šesterici. Večina ekip je imela v cilju le enega ali dva kolesarja.